Blažev dnevnik

Še en dan, navadn, nič kaj tih, ampak zelo zaspan. Ob petih zjutraj se je kozi na dvorišču ftrgal film in ni hotela nehat meketat. No, par urc za tem so jo, na žalost nekaterih in veselje ostalih članov odprave, za zmeraj utišali...:( ja, spet bo ena fajn večerja pri Stanku:) Torej, ker smo se že zbudili tak zgodaj, smo se pridružili p. Stanku pri zornicah in po maši smo nekateri probali nadoknadit kakšno kitico spanca, drugi pa so pripravili zajtrk z meflokinom (da ne bom delal reklame za farmacevtske firme). Še en ponedeljek in bo že druga škatla Lariama prazna... kar pa pomeni, da se naši dnevi v Malaviju počasi iztekajo in na žalost mnogih Malavijcev se začenjajo zadnji obiski vasi, v katerih so skoraj tri mesece obratovale naše ambulante.

Pripravljeni na delo

In ker so nam ves ta čas pri našem delu pomagali lokalni prostovoljci s prevajanjem in organizacijo, smo se odločili, da jim nekaj podarimo. Poleg reklamnih kulic, blokcev in igrač smo po posvetu s p. Stankom spoznali, da bo najboljše plačilo za njihov trud umetno gnojilo; kajti začenja se sezona sajenja koruze in krompirja. Tako smo danes na vse zgodaj sredi Afrike na račun DŠMM-ja kupovali gnoj-umetni:) Kot smo pričakovali, nas je pred ambulanto pri sv. Marku že čakala gruča pacientov, bolj in manj bolnih. Pač, če veš, da imaš še zadnjo opcijo brezplačnega pregleda in zdravil, probaš to čim bolje izkoristit.

Vrsta vse do glavne ceste

Ampak, kot izkušeni medicinci, smo hitro poslali Majo in Tilna s termometri v množico, da poiščeta tiste, ki so res potrebni pomoči, saj so tudi naše ogromne zaloge omejene. Po parih urah dela, številnih zbitih vročinah, premaganih bakterijah ter olajšanih bolečinah, se je kot ponavadi »prilegla« nsima z jajčko. Dobro podkrepčani, smo nadaljevali z delom in skoraj izpraznili zaloge analgetikov, ko se je število pacientov že dvigovalo preko 200.

Izgled tipičnega zdravstvenega "kartona"

Žal nismo uspeli ustreči vsem, smo pa zagotovo pomagali tistim, ki so bili najhuje bolni. Tako smo se izčrpani od številnih pacientov in vročine dneva po luknjasti cesti vrnili domov, kjer sva z Markom zavihala rokave in se poslužila domišlije ter pravice do svobode kuhanja... v mislih na goveje zrezke, je nastala »Bogara« mešanca med telečjo obaro in bogračem. Tako pač je, ko so moški v kuhni:) in še ženske so si oblizale prste, ko smo do konca zmazali to čorbo. Pa je tu večer, ko pogledamo še en film, da si malo zbistrimo glave in si pred spanjem rečemo še 7-krat.

Mirno noč in upam, da vas ne zebe preveč:)

Blaž

Novo jutro, brez oblačka... vse je kazalo na to, da se obeta čudovit dan. V avto naložimo zdravila in že drvimo proti Kayesi. Zopet množica ljudi nestrpno čaka na svoje tabletke, ki jih bo Marko daroval na oltarju sv. Luka. A preden začnemo z delom, se zahvalimo vsem vaščanom, ki so nas te tri mesece spremljali, nam kuhali nsimo in prevajali anamneze ter jim podarimo 200 kil gnojila; oni pa nam 5 kg sladkorja:)

Fertilizerji - gnojilo za vsakogar

Delo se prične, a žal v okrnjeni obliki, saj smo bili danes brez Patrika, pa še Tilnovo črevesje je bilo aktivno in je tako večino dneva preživel na poljskem stranišču. Vendar ne bojte se; Tilen sedaj že lepo kaka:) Številne bolečine v križu, malarije in pljučnice so bile pozdravljene, ko se je sonce že počasi spuščalo za goro Kasungu.

Nepogrešljivi inštrument za računanje doz zdravil

Zadovoljni pacienti

Preden smo se odpravili domov, pa smo odšli obiskat še skupnost HIV bolnikov st. Mary, ki so nam podarili pravo Malavijsko kuro.

Tilnu se že lušta pečene piške :)

V mraku smo prispeli domov brez zdravil in energije... Naporen dan je za nami, večerja na štedilniku, mi pa si polnimo baterije ob partiji taroka. Torej, še 6-krat na delo, potem pa nazaj proti domu...

Današnje slastno kosilo

Vroč pozdrav v Slovenijo z zasneženimi vrhovi:)

Blaž

Mulatka

Državni dan izobraževanja smo tudi mi hoteli začeti s seminarjem. A kot vse šolske aktivnosti je danes odpadel tudi sestanek v lokalni bolnišnici. Zato smo se nekoliko bolj zgodaj odpravili v Chakhozi, kjer smo bili presenečeni, saj se je tukaj vedno trlo bolnikov, danes pa sploh ni bilo gneče. A pri šoli čez cesto se je že trlo otrok, ki so se pripravljali na proslavo ob dnevu izobraževanja. Tako smo danes uspeli zaključiti z delom nekoliko prej, a vseeno se je med stotimi bolniki našlo kar nekaj zanimivih primerov.

Merjenje vročine

Od matere, ki je zaradi moževe želje po še enem otroku leto dni starega dečka odstavila od prsi (ne pozabimo, da je materino mleko edini vir kakovostne otroške prehrane); on pa je sedaj pri letu in pol s 6 kg šolski primer zahirančka. Tilen pa je s ponosom ugotovil, da smo v času našega dela 80-letnemu starčku uspešno znižali zvišani krvni tlak ter da je najboljše zdravilo proti kašlju B-komleks.

Chakhozijski prostovoljci

Na koncu smo se zahvalili našim zvestim prevajalcem, jim podarili nekaj gnojila in pisal, oni pa nam žakelj koruze, paradižnike, banane, fižol ter pesem in ples. Potem smo tudi mi odhiteli pred lokalno šolo gledat tradicionalne plese in druge točke Chakhozijskih šolarjev ter netball - žensko košarko pred srednjo šolo v Kasungu.

Geslo letošnjega dneva izobraževanja je »Dobra izobrazba, podlaga za socialni in ekonomski razvoj «.

Že je tu večer ob svečah, s polnimi želodčki od fižole in esihfleischa (mesne solate), saj smo se že povsem navadili na redukcije, ter vemo, da mora biti večerja na mizi do šeste ure.

Jutri pa gremo v lokalni zapor, nudit zdravniško pomoč tukajšnjim zapornikom, saj je stanje v Malavijskih zaporih vse prej kot vzdržno.

Torej, še 5-krat v ambulante pod žgočim afriškim soncem...

Pa lep večer!

Blaž